UTRINKI O BIRMI IN PRVEM OBHAJILU Pri mašah med tednom mi je bila zelo všeč zgodba o učitelju, ki postane salezijanec. Birma se mi je dobro vtisnila v spomin, ker je bila res nekaj nepozabnega in posebnega, saj jo imaš samo enkrat. Vesela sem, da je šlo vse po planu, tako kot mora biti. Lepo je bilo spoznati škofa. (Ines) Obred je bil lep. Lepo so peli. Cerkev je bila polna. V ponedeljek je bil škof zelo prijazen. Lepo je razlagal. (Karolina) Obred je bil zelo lep in zanimiv. Prišlo je veliko družin, prijateljev in drugih župljanov. Imeli smo super glasbo in veliko nam je pomenilo, da je Katja igrala pri naši birmi. Tega dne zlepa ne bomo pozabili. (Lucija) Birme sem bil zelo vesel. Zelo sem se je veselil že dlje časa. Zelo mi je bil všeč tudi teden pred obredom, ko smo se na birmo še posebej pripravljali. Zelo sem bil vesel Svetega pisma, ki smo ga dobili. (Luka) Birmo sem zelo težko pričakoval in všeč mi je bilo pripravljanje nanjo. Všeč so mi bile tudi škofove pridige in na koncu tudi sama birma. (Maks) V ponedeljek je bil pogovor z nadškofom zelo zanimiv. Govorili smo o poteku maše v soboto in se na birmo pripravljali. Cel teden sem hodila k maši, razen v četrtek, ko sem bila na pogrebu. V soboto je bil obred uspešen. Bila sem navdušena nad pevskim zborom, saj so lepo peli. (Eva) Pri maši med birmo mi je bilo lepo. S svojo botro sem prepevala pesmi. Bilo mi je lepo, da je prišla družina in smo lahko skupaj praznovali. Bilo mi je tudi lepo druženje s prijatelji pri pogostitvi. (N.N.) Birma je bila sproščena, lepa. Super je bilo iti vsak dan k maši. Vse se je hitro dogajalo, ampak je bilo dobro. (Živa) Zakrament prvega obhajila hčerke Eve sva starša in verjamem, da tudi vsi zbrani sorodniki, spremljali s ponosom in globokimi čustvi hvaležnosti, ki jih je težo izraziti z besedami. Ta dan ni le predstavljal verski mejnik za hčerko, ampak tudi za našo celotno družino, priložnost, da ponovno razmislimo o lastni veri in zavezanosti. Trenutek za razmislek o otroštvu, ko smo tudi sami prejeli zakrament prvega obhajila in tudi o tem kako lahko vsakodnevne obveznosti, tempo in rutina zameglijo našo zavest o pomenu in lepoti naše vere. Mogoče opomin, da moramo tudi sami vzdrževati in negovati našo vero s podobno predanostjo in zanosom kot smo jo videli pri naših prvo-obhajancih. Zahvaljujemo se župniku in vsem v naši župniji, ki so omogočili ta blagoslovljeni dan in ki skrbijo, da naša skupnost raste v veri in ljubezni. (Boris in Ana) Na prvem svetem obhajilu sem bila presenečena, ko so kar naenkrat zaigrale orgle. Zelo sem bila vesela, ko sem prejela prvo sveto obhajilo. Vesela sem bila, ko sem brala. Kasneje smo šli v gostilno Jurman. (Eva) Na prvem svetem obhajilu me je bilo malo strah, kdaj bom na vrsti. Ko sem prejela hostijo, je bil malo nenavaden okus. Ko sem prebrala, sem bila vesela. Ko je bilo konec, sem pojedla veliko hrane. Ko smo bili doma, sem se veliko igrala s sorodniki. Doma smo jedli pico, torto in prigrizke. Dan je zelo hitro minil. (Neža) Strah me je bilo, da bi šlo kaj narobe. Pri hoji me je motila obleka. Na koncu ni bilo nič narobe. Vesel sem bil, ko je bilo konec. (Bor)   SLOVENSKI ŠKOFJE OSTRO NASPROTUJEJO PREDLOGU ZAKONA O POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA 17. julija 2023 so bili v Državni zbor vloženi podpisi, potrebni za začetek parlamentarne obravnave predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Slovenski škofje temu predlogu ostro nasprotujemo. Ob tem želimo spomniti na nekatera katoliška, pa tudi občečloveška, stališča glede samomora s pomočjo. Katoliško stališče glede samomora s pomočjo je jasno. Samomor s pomočjo je nesprejemljiv: »Smo oskrbniki in ne lastniki življenja, ki nam ga je Bog zaupal. Ne razpolagamo z njim.« Katekizem Katoliške Cerkve uči, da trpljenje, velik strah in podobne okoliščine sicer zmanjšujejo osebno odgovornost storilca za dejanje samomora, samo dejanje samomora pa ne more biti nikoli upravičeno; vendar Cerkev vedno moli za tiste, ki so si vzeli življenje.1 Tudi papež Frančišek opozarja, da »lahko in moramo zavrniti skušnjavo, ki jo spodbujajo tudi zakonodajne spremembe, da bi z medicino ustregli bolnikovi morebitni želji po smrti s pomočjo pri samomoru.«2 Skrbi nas predvsem možnost »pasivne prisile k samomoru s pomočjo«, pri čemer bodo bolni, slabotni in ranljivi ljudje obremenjeni z mislijo, da jim je na voljo »hitra rešitev« občutka odvečnosti in z zdravljenim povezanih stroškov. Kot vidimo v drugih državah, je nevarnost tako imenovanega »spolzkega klanca« v primeru trenutnega predloga očitna. Vsaka izjema se v zelo kratkem času spremeni v družbeno sprejeto normalnost, povezano z zlorabami. Slovenska družba, v njenem imenu Državni zbor, bi morala zato nemudoma ustaviti sprejemanje trenutnega predloga zakona, saj drvimo v družbo, v kateri bo cenjeno samo mlado, zdravo in »lepo« življenje, vsem ostalim pa bodo na voljo hitre rešitve, ponujene s tem zakonom. Slovenija potrebuje več medsebojne pozornosti: »pomoč pri samomoru« naj zamenja pripravljenost za vsestransko »pomoč življenju«. Vsakega človeka namreč spremlja strah pred trpljenjem, posebej ob koncu življenja. Vendar odgovor na ta strah ali na trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč pospeševanje družbene solidarnosti ter hitrejši razvoj paliativne medicine. Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik SŠK Msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof in podpredsednik SŠK Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof in član stalnega sveta SŠK  Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit  Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit  Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof  Msgr. dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof Msgr. dr. Franc Šuštar, ljubljanski pomožni škof   PISMO ŠKOFA ŠTUMPFA OB REFERENDUMU O EVTANAZIJI IN LEGALIZACIJI MARIHUANE - Navijanje na tekmi v dvojnem dresu? Nemogoče. Ali si za eno ali za drugo ekipo. Na tekmi bi kratko potegnili navijači s pol dresa na sebi od ene ekipe in pol od druge. Ne bi se dobro končalo. Verjemite, da ne. So pa tudi taki, ki jim je vseeno, kdo bo zmagal; na sebi nimajo dresa, ne gredo na tekmo in niso del igre. Referendum o evtanaziji in legalizaciji marihuane je nastavljena igra, ki jo je država vsilila ljudem in se tako otresla velike moralne odgovornosti. Dobro ve, da gre za boj med življenjem in smrtjo. Kdo bo zmagal? Veliko bo odvisno tudi od udeležbe kristjanov. Nemogoče je ostati nevtralen. Kdor bo ostal doma, pomeni, da navija za smrt. Če nam je vseeno, ali bo zmagalo življenje ali smrt, pomeni, da nas preprosto ni. Država v boj proti življenju pošilja zdravnike; torej tiste, ki bi ga morali varovati in braniti, pa jih sili, da ga uničujejo. Mnogi se temu odločno upirajo in s tem delajo čast svojemu 'belemu dresu', ki pomeni obrambo življenja. Ko država nastavlja zdravnike za njegove uničevalce, se sama spreminja v 'poligon smrti'. Gre za hudo zlorabo zdravniške etike in poklica in veliko grožnjo ljudem. Temu se moramo odločno upreti. Tokrat bomo kristjani na referendumu izpovedali svojo veroizpoved: v življenje ali v smrt. Kdor bo dal svoj glas življenju, ima v cerkvi kaj iskati; kdor pa bo glasoval za smrt, pa naj v prihodnje ostane kar doma. Nima pomena, da bi še hodil tja v dvojnem 'dresu hlimbe'. V cerkvi namreč častimo in slavimo Boga, ki je stvarnik vsega in je izvor vsakega življenja.  To izpovedujemo v naši veri, ki od nas zahteva, da ga branimo. Referendum o evtanaziji in legalizaciji marihuane bo torej tudi referendum o slovenskem krščanstvu in narodnem obstoju. Jaz bom odločno glasoval proti evtanaziji in proti legalizaciji marihuane. Naj zmaga življenje. Tega smo vredni, za to molimo in Boga prosimo za naš obstoj. Murska Sobota, 24. 5. 2024 dr. Peter Štumpf, soboški škof   OBVESTILA – Ljubljana Moste 6. junij: Na Fužinah bo ob 19.30 projekcija novega filma Studija Siposh, Okronana, ki govori o življenju Magdalene Gornik, slovenske mistikinje. Na njen grob bomo romali v soboto 8. 6. 7. junij: Župnik bo obiskal bolnike po domovih. Praznik Srca Jezusovega. Ob 17h je češčenje in ob 18h sveta maša. 8. junij: Romanje na grob slovenske mistikinje Magdalene Gornik. Avtobus odpelje ob 8h. 10. junij: Danes je srečanje Skupnosti sv. Jožefa. 11. junij: Po maši je srečanje bralske skupine. 18. junij: Po maši je srečanje biblične skupine. 20. junij: Ob 19h je srečanje nove zakonske skupine. 22. junij: Piknik srečanje 2. zakonske skupine in drugih zakoncev v Strugah. 23. junij: Zaključek veroučnega leta in podelitev spričeval.   OBVESTILA – Ljubljana Fužine 3. junij: Ob 20h je srečanje 2. zakonske skupine.   6. junij: Na Fužinah bo ob 19.30 projekcija novega filma Studija Siposh, Okronana, ki govori o življenju Magdalene Gornik, slovenske mistikinje. Na njen grob bomo romali v soboto 8. 6. 7. junij: Župnik bo obiskal bolnike po domovih. Praznik Srca Jezusovega. Po maši bo v cerkvi izpostavljeno Najsvetejše do 22h za osebno molitev. Po maši je v dvorani sestanek Karitas. 8. junij: Romanje na grob slovenske mistikinje Magdalene Gornik. Avtobus iz Most odpelje ob 8h in pobere romarje tudi na Fužinah. 9. junij: Ob 16h bo maša tudi v DSO Fužine. 16. junij: Zaključek veroučnega leta in podelitev spričeval. Maša bo samo ob 10h. Po maši vsi povabljeni na dvorišče gostilne Anžič, kjer bomo nadaljevali druženje ob dobri hrani, prijetni družbi, lepem petju in igranju tombole. Zmagovalca čaka tudi lepa nagrada. 17. junij: Ob 19.30 ima srečanje nova zakonska skupina. 1. – 5. julij: V župnijskih prostorih bo potekal oratorijski program.https://zupnija-lj-moste.rkc.si/index.php/content/display/109