SVETO LETO 2025 Cerkveni običaj, da razglasi sveto leto, ima svoje korenine v judovski tradiciji. V Stari zavezi (prim. 3Mz 25) je obstajal predpis za praznovanje sobotnih in jubilejnih let. Z njimi so hoteli vzpostaviti idealno stanje družbene pravičnosti in enakosti. Zato so za to leto veljala posebna pravila glede odnosa do lastnine, dolgov, sužnjev, revnih, zemlje in nenazadnje do spoštovanja celotne Božje postave. V krščanski dobi je praznovanje jubilejnih ali svetih let uvedel papež Bonifacij VIII leta 1300. To obdobje cerkvene zgodovine je bilo zaznamovano s problematičnim izvrševanjem papeške službe (boji za oblast) in vprašanjem vloge Rima kot središča sveta. Od takrat so se sveta leta obhajala vsakih 50, oziroma 25 let, ter še nekajkrat vmes, ob posebnih zgodovinskih obletnicah, povezanih s temeljnimi dogodki krščanskega odrešenja. Tako bo sveto leto leta 2025 že 32. takšen jubilej. Spomnimo se zadnjih, ki smo/so jih nekateri med nami že doživeli: 1950 : Pij XII., 1966 : Pavel VI. v zahvalo za srečen zaključek Drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora; 1975 : zopet Pavel VI., 1983 : Janez Pavel II., 2000 : zopet Janez Pavel II., 2016 : Frančišek - “Leto Božjega usmiljenja”. Vsak jubilej je poseben čas milosti, milostni poseg Boga v življenje človeka, Cerkve in človeške skupnosti. Na prvem mestu je to priložnost, da se Cerkev zahvali Bogu za milost odrešenja, ki nam je dano s Kristusovim odrešenjem (prim: leta 1983 – 1950 obletnica Jezusove smrti in vstajenja, ter leta 2016 – leto Božjega usmiljenja). Zahvala pa vključuje tudi vabilo, da iz tega odrešenja vedno bolj živimo. Sveta in jubilejna leta so posebna leta, ki jih Katoliška Cerkev posveča verski prenovi vernikov, da bi ti napredovali v veri. Cerkev želi na ta način rasti k pristnejšemu pričevanju ter velikodušnemu služenju ljubezni do bližnjega. Zato sta za praznovanje jubileja značilna duh spokornosti in duh spreobrnjenja. V ta namen Cerkev spodbuja naslednja znamenja in dejanja: romanja, odprtje svetih vrat in odpustke. Romanje v svete kraje označuje človekovo življenje kot potovanje. Glavna prizorišča obhajanja svetega leta so običajno Rim in Sveta dežela. Rim je po božji previdnosti sedež Petrovega naslednika, je mesto grobov apostolov in mnogih krščanskih pričevalcev iz prvih stoletij, ter predstavlja nekako katoliško Cerkev (»mati vseh cerkva«, tista, ki predseduje v ljubezni). Sveta dežela pa je kraj, kjer je bil kot človek rojen Božji Sin in kjer se je Bog razodeval človeštvu. Ker pa večina vernikov ne more obiskati teh svetih krajev, se v krajevnih Cerkvah po svetu določi še druga romarska središča s posebnimi pooblastili. Romanje označuje osebno pot vernika, ki gre po Odrešenikovih stopinjah; je vaja v dejavni askezi, kesanje za človeške slabosti, nenehna čuječnost zaradi lastne krhkosti, notranja priprava za prenovo srca. Po bedenju, postu in molitvi romar napreduje na poti h krščanski popolnosti. Z odprtjem svetih vrat v osrednjih rimskih bazilikah in vstopom skoznje je označen prehod, ki ga mora vsak kristjan narediti od greha k milosti. Samo en vstop je, ki odpira v življenje z Bogom, ta vstop je Jezus, edina in absolutna pot odrešenja. Prehod skozi vrata je priznanje, da je Jezus Kristus Gospod, je okrepitev vere vanj, da bi živeli novo življenje, ki ga je On naklonil. Gre za odločitev, ki predpostavlja svobodo za izbiro in hkrati pogum nekaj pustiti, vedoč, da s tem dosežemo božje življenje. Odpustki označujejo polnost Božjega usmiljenja, ki prihaja človeku nasproti s svojo ljubeznijo. Označujejo tudi povezanost verujočih v občestvu Cerkve, občestvu svetih. Nebeški Oče redno naklanja odpuščanje v zakramentu pokore in sprave. Cerkev, ki je od Kristusa prejela oblast v njegovem imenu odpuščati, je v svetu živa navzočnost božje ljubezni, ki se sklanja k slabotnemu človeku. Pri tem je bila Cerkev od vsega začetka globoko prepričana, da od Boga zastonjsko dano odpuščanje zahteva resnično spremembo življenja. Dosežena sprava z Bogom pa ne izključuje raznih posledic greha, katerih se moramo očistiti. Ravno na tem področju dobijo pomen odpustki, s katerimi je izražen popoln dar božjega usmiljenja. Med verniki se z odpustki obnavlja čudovita izmenjava duhovnih dobrin, v moči te izmenjave pa svetost enega podpira svetost drugih. Govorimo o zakladu Cerkve, dobrih delih svetih. Molitev za dosego odpustka je v tem, da vstopimo v to duhovno občestvo in se popolnoma odpremo drugim. Ko verniki prejemajo odpustke, prihajajo do spoznanja, da ne morejo s svojimi lastnimi močmi popraviti zla, ki so ga z grehi prizadejali sebi in tudi vsej družbi. Resnica o občestvu svetih pa nas navdaja z mislijo, da smo verujoči združeni s Kristusom in med seboj, in more vsak pomagati drugim, živim in mrtvim, da bi bili vedno bolj notranje povezani z nebeškim Očetom. Posebno mesto v jubilejnem dogajanju imata dva zakramenta: pokora in evharistija. Zakrament pokore ali sprave vrača človeku milost božjega otroštva, prebuja v njem spokornega duha, v katerem si še naprej prizadeva za resnično spreobrnjenje. Evharistija ga združuje z Bogom in brati in je hrana na poti zemeljskega življenja. Vse to je namenjeno tudi ozaveščanju kristjanov, da bi globlje spoznali lastno skrivnost in apostolsko nalogo, ki nam jo je zaupal Gospod. Tega se je Cerkev z neko novo svežino zavedla na 2. vatikanskem koncilu, ki je osvetlil misijonsko vnemo Cerkve, glede na današnje zahteve evangelizacije. Krščanska skupnost živi v svetu, zavedajoč se, da mora biti kvas in duša človeške družbe. Da bi učinkovito odgovorila na to zahtevo, mora Cerkev vztrajati v edinosti in rasti v občestvenem življenju. Edinost in ljubezen sta primarni znamenji Boga v svetu, ki jih je Jezus zapustil svojim učencem pri zadnji večerji: »To vam naročam, da se ljubite med seboj« (Jn 15,17); »da bodo popolnoma eno, tako bo svet spoznal, da si me poslal ti in da sem jih ljubil…« (Jn 17,23). Dodatna spodbuda v to smer bo sinoda o sinodalnosti Cerkve, ki še vedno traja in v okviru katere bomo tokrat praznovali sveto leto. (pripravil Simon Kvaternik za marčevsko dekanijsko konferenco duhovnikov)   MOLITEV ZA JUBILEJNO LETO Nebeški Oče, vera, ki si nam jo dal v tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem bratu, in plamen ljubezni,  ki ga je Sveti Duh izlil v naša srca, naj v nas prebujata blagoslovljeno upanje v prihod tvojega kraljestva. Naj nas tvoja milost preobrazi, da bomo marljivo gojili seme evangelija, ki bo prekvasilo človeštvo in ves svet, ko zaupno pričakujemo novo nebo in novo zemljo, v katerem bodo premagane sile zla in se bo za vselej razodela tvoja slava.   Naj milost jubileja v nas, romarjih upanja, oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah in na ves svet izliva veselje in mir našega Odrešenika. Tebi, blagoslovljeni in večni Bog, bodi hvala in slava na veke vekov. Amen.   Sveti oče Frančišek je napisal molitev v pripravi in obhajanju jubilejnega leta 2025. Vabljeni, da molitev "vzamemo za svojo" ter jo vključimo v molitveno življenje v osebnem, družinskem, župnijskem in občestvenem življenju.   MAŠE POLETI V poletnem času bodo v obeh župnijah maše potekale po običajnem urniku. Izjema bo v župniji Moste, kjer dva tedna ne bo delavniške maše. Prvi teden bo v juliju od 15. do 20. 7., ko bomo z mladino na počitnicah v Ankaranu. V avgustu ne bo maše od 19. do 24. 8. Če bo kdo naročil mašo v teh dveh tednih, jo bom opravil drugje (Ankaran, Dugi otok). V tem času se lahko vseeno zvečer zberete v cerkvi in skupaj zmolite rožni venec. Potrebno je poskrbeti za ključ. Zvonovi pa bodo tudi v teh dneh zvonili za mašo, kot običajno, ker je preveč zapleteno, da bi spreminjal program. župnik Simon OBVESTILA – Ljubljana Moste 5. julij: Župnik bo obiskal bolnike po domovih. Praznik slovanskih apostolov Cirila in Metoda. 8. julij: Danes je srečanje Skupnosti sv. Jožefa. Gost večera bo upokojeni Beograjski nadškof mons. Stanislav Hočevar, ki nam bo spregovoril o svojih izkušnjah dela v Srbiji in odnosih med Katoliško in Pravoslavno Cerkvijo. Odgovarjal bo tudi na naša vprašanja. Lepo vabljeni vsi župljani. 8. – 14. julij: Poletni oratorij v Mostah. 14. – 20. julij: Počitniški teden za otroke in mlade v Ankaranu. V župnijski cerkvi v Mostah ta teden ni svetih maš. 21. julij: Krištofova nedelja. Po maši bo na dvorišču blagoslov avtomobilov in drugih prevoznih sredstev. Molili bomo za varnost v prometu. Nabirka bo namenjena za organizacijo MIVA, ki podpira nakup avtomobilov za naše misijonarje po svetu. 27. julij: Pohod na Veliko planino in maša v kapelici Marije Snežne. Kdor želi iti v skupini, naj pride na Fužine na parkirišče pri cerkvi ob 7.40 (po maši). Startali bomo iz Stahovice. Predvideni čas vzpona je 3 ure in pol. Kdor želi, lahko gre tudi po drugi poti ali z gondolo. Maša bo v kapelici ob 13h. V primeru slabega vremena izlet odpade.   OBVESTILA – Ljubljana Fužine 1. – 5. julij: Poletni oratorij na Fužinah. Zaključna maša bo v petek ob 15h, po njej pa še druženje otrok in staršev. 4. julij: Po večerni maši bo do 22h izpostavljeno Najsvetejše. 5. julij: Župnik bo obiskal bolnike po domovih. Praznik slovanskih apostolov Cirila in Metoda. 7. julij: Ob 16h bo maša tudi v DSO Fužine. 14. – 20. julij: Počitniški teden za otroke in mlade v Ankaranu. 21. julij: Krištofova nedelja. Po mašah bo na parkirišču blagoslov avtomobilov in drugih prevoznih sredstev. Molili bomo za varnost v prometu. Nabirka bo namenjena za organizacijo MIVA, ki podpira nakup avtomobilov za naše misijonarje po svetu. 27. julij: Pohod na Veliko planino in maša v kapelici Marije Snežne. Kdor želi iti v skupini, naj pride na Fužine na parkirišče pri cerkvi ob 7.40 (po maši). Startali bomo iz Stahovice. Predvideni čas vzpona je 3 ure in pol. Kdor želi, lahko gre tudi po drugi poti ali z gondolo. Maša bo v kapelici ob 13h. V primeru slabega vremena izlet odpade.https://zupnija-lj-moste.rkc.si/index.php/content/display/110