Stare vasi Moste in Selo sta izpričani že v začetku 14. stoletja. Ime Moste verjetno izhaja iz brun, s katerimi je bila pokrita pot v vas. V letu 1938 je ljubljanska Vincencijeva koferenca zgradila Mladinsko zavetišče s kapelo (tu sedaj Dom Partizan).
V rastočih naseljih so leta 1935 postavili leseno kapelo po načrtih Albine Grumove (prva lesena bogoslužna stavba v novejšem času). Možnost graditi sedanjo cerkev se je uresničila med leti 1979 do 1981 v času župnika Janeza Riharja (maja 1979 so podrli leseno kapelo).
Načrt za cerkev je izdelal Ivan Bregant.
Tloris cerkve je dvojni, večji in manjši osmerokotnik: prvi obsega glavno ladjo s pevskim korom, drugi prezbiterij oziroma manjšo kapelo za delavniško bogoslužje (možnost oddelitve z drsnimi vrati).
Cerkev odlikujeta preprostost in uporabnost. Glavni vhod omogoča dostop invalidom in ostarelim, saj ni stopnic.
Oltarna miza, miza za pripravo darov in tabernakelj so iz žgane gline, vse je izdelal Anton Demšar. Poslikavo prezbiterija je v letu 2012 opravil akad. slikar Jošt Snoj.
Steno v prezbiteriju je od leta 1981 krasila slika sv. Družine, delo Leona Koporca, ki je sedaj v ladji.28. decembra 1981 jo je posvetil nadškof Alojzij Šuštar.
Orgle je v cerkev leta 1994 postavil Anton Škrabl iz Rogaške Slatine. Zvonik so pozidali leta 1992 in ima štiri bronaste zvonove.
Vir: Franci Petrič (ur), Mati mnogih cerkva: župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi, Družina 2012.