O GOSPODOVI MOLITVI (3. del) (Avguštin, Govor 58)
Sledi: Daj nam danes naš vsakdanji kruh. To prošnjo je moč razumeti v preprostem pomenu, naj prosimo za vsakdanji živež, da bi ga imeli v obilju – če že ne v obilju, da bi ga nam vsaj ne zmanjkalo. Pravi pa vsakdanji za čas, kakor dolgo še rečemo danes. Vsakodnevno živimo, vsakodnevno vstajamo, vsakodnevno se hranimo, vsakodnevno doživljamo lakoto – naj nam da kruh za vsak dan. Zakaj ne omeni tudi oblačil? Naše življenjske potrebščine so namreč hrana in pijača, pokrivalo v obleki in strehi. Ničesar več naj si človek ne želi, ko vendar pravi apostol: Ničesar nismo prinesli na svet, zato tudi ne moremo ničesar odnesti. Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo živež in obleko. Naj premine lakomnost, pa bo bogata naša narava. Če se torej to, kar govorimo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh, nanaša na vsakdanji živež – saj se lahko razume prav tudi v tem smislu -, se ne čudimo, da se z omembo kruha razumejo tudi druge potrebne stvari. Kakor takrat, ko je Jožef povabil svoje brate: Ti možje bodo danes z menoj jedli kruh. Kako, da so jedli zgolj kruh? V besedi kruh se razume tudi ostalo. Tako tudi, ko molimo za vsakdanji kruh, prosimo za vse, kar je potrebno za naše telo na zemlji. Kaj pa pravi Gospod Jezus? Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.
Prošnjo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh, se lahko čisto pravilno razume tudi kot tvojo evharistijo, vsakdanjo hrano. Verni namreč vedo, kaj prejemajo, in dobro za njih je, da prejemajo vsakdanji kruh, ki je v tem življenju potreben. Zase prosijo, da bi postali dobri, da bi vztrajali v dobroti, veri in krepostnem življenju. Tega želijo, za to molijo, če namreč ne bodo vztrajali v krepostnem življenju, bodo ločeni od tega kruha. Kaj pomeni torej Daj nam danes naš vsakdanji kruh? Tako naj živimo, da ne bomo ločeni od tvojega oltarja.
Tudi Božja beseda, ki je vsak dan razložena za vas, celo na neki način razlomljena, je vsakdanji kruh. Kakor za tistim kruhom strada trebuh, za tem strada duh. Tudi za tega torej prosimo s preprostostjo; kar koli je potrebno za našo dušo in naše telo v tem življenju, je vključeno v izraz vsakdanji kruh.
Izrekamo: Odpusti nam naše dolge, in to kar izrekajmo, saj izrekamo resnico. Kdo namreč tu živi v mesu in je brez dolgov? Kateremu človeku, ki živi tako, ni potrebna ta molitev? Lahko se napihne, a opravičiti sebe ne more. Zanj je dobro, da posnema cestninarja in se ne napihuje kot farizej, ki se je povzpel v tempelj in se šopiril z zaslugami, prikril pa je svoje rane. Cestninar, na drugi strani, ki je govoril: Gospod, bodi milostljiv meni grešniku, je vedel, zakaj se je povzpel. Tako je Gospod Jezus, pomislite, bratje moji, tako je Gospod Jezus naučil moliti svoje učence, tiste velike prve svoje apostole, naše voditelje črede, ovne. Če ovni prosijo za odpuščanje lastnih grehov, kaj naj storijo jagenjčki, o katerih je rečeno: Dajajte Gospodu sinove ovnov? Vi torej veste, da ste to vrnili v veroizpovedi in da ste med drugim omenili tudi odpuščanje grehov. Obstaja odpuščanje grehov, ki je dano enkrat, in odpuščanje grehov, ki se daje vsak dan. Eno se podeli enkrat v svetem krstu, drugo pa se, dokler živimo na tem svetu, daje v Gospodovi molitvi. Zato torej pravimo: Odpusti nam naše dolge.
(Iz knjige Latinski očetje o molitvi, Celjska Mohorjeva družba, 2022)
SLOVENSKI ŠKOFJE OSTRO NASPROTUJEJO PREDLOGU ZAKONA O POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA
17. julija 2023 so bili v Državni zbor vloženi podpisi, potrebni za začetek parlamentarne obravnave predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Slovenski škofje temu predlogu ostro nasprotujemo.
Ob tem želimo spomniti na nekatera katoliška, pa tudi občečloveška, stališča glede samomora s pomočjo.
- Katoliško stališče glede samomora s pomočjo je jasno. Samomor s pomočjo je nesprejemljiv: »Smo oskrbniki in ne lastniki življenja, ki nam ga je Bog zaupal. Ne razpolagamo z njim.« Katekizem Katoliške Cerkve uči, da trpljenje, velik strah in podobne okoliščine sicer zmanjšujejo osebno odgovornost storilca za dejanje samomora, samo dejanje samomora pa ne more biti nikoli upravičeno; vendar Cerkev vedno moli za tiste, ki so si vzeli življenje.1 Tudi papež Frančišek opozarja, da »lahko in moramo zavrniti skušnjavo, ki jo spodbujajo tudi zakonodajne spremembe, da bi z medicino ustregli bolnikovi morebitni želji po smrti s pomočjo pri samomoru.«2
- Skrbi nas predvsem možnost »pasivne prisile k samomoru s pomočjo«, pri čemer bodo bolni, slabotni in ranljivi ljudje obremenjeni z mislijo, da jim je na voljo »hitra rešitev« občutka odvečnosti in z zdravljenim povezanih stroškov. Kot vidimo v drugih državah, je nevarnost tako imenovanega »spolzkega klanca« v primeru trenutnega predloga očitna. Vsaka izjema se v zelo kratkem času spremeni v družbeno sprejeto normalnost, povezano z zlorabami. Slovenska družba, v njenem imenu Državni zbor, bi morala zato nemudoma ustaviti sprejemanje trenutnega predloga zakona, saj drvimo v družbo, v kateri bo cenjeno samo mlado, zdravo in »lepo« življenje, vsem ostalim pa bodo na voljo hitre rešitve, ponujene s tem zakonom.
- Slovenija potrebuje več medsebojne pozornosti: »pomoč pri samomoru« naj zamenja pripravljenost za vsestransko »pomoč življenju«. Vsakega človeka namreč spremlja strah pred trpljenjem, posebej ob koncu življenja. Vendar odgovor na ta strah ali na trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč pospeševanje družbene solidarnosti ter hitrejši razvoj paliativne medicine.
Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik SŠK
Msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof in član stalnega sveta SŠK
Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof
Msgr. dr. Franc Šuštar, ljubljanski pomožni škof
1 KKC 2280-2283
2 Nagovor svetega očeta Frančiška nacionalnemu združenju redov kirurgov in zobozdravnikov (https://www.vatican.va/content/francesco/it/speeches/2019/september/documents/papa-francesco_20190920_medici.html)
OBVESTILA – Ljubljana Moste
9. avgust: Praznik sv. Edit Stein, sozavetnice Evrope.
11. avgust: Župnik bo obiskal bolnike po domovih.
13. avgust: Dragomer: kdor ni mogel sodelovati pri slovesnosti srebrne maše župnika Simona, je lepo povabljen k ponovitvi takšne slovesnosti v njegovem domačem kraju, v Dragomerju, ki je podružnica v župniji Brezovica pri Ljubljani. Ob 10h bo sv. maša pri cerkvi sv. Lovrenca. To je Lovrenčeva nedelja in lokalni praznik. Po maši bodo tudi preproste agape, pogostitev.
15. avgust: Praznik Marijinega vnebovzetja. Maše bodo kot ob nedeljah; ob 8.00 in ob 9.30.
20. – 30. avgust: Župnik bo odsoten iz župnije. Za vse stvari se obrnite na duhovna pomočnika. Naslednja oznanila izidejo šele v nedeljo 10. septembra.
1. september: Župnik bo obiskal bolnike po domovih. Zvečer ob 18h bo srečanje staršev na začetku veroučnega leta. Najprej bomo pri maši. Po maši pa sledi sestanek in prve informacije za novo veroučno leto. Vsi novi otroci se boste lahko vpisali v veroučno šolo (podrobneje glej poseben članek).
8. september: Praznik rojstva Device Marije. Maša zvečer ob 18h.
9. september: Na Brezjah je škofijski dan molitve za duhovne poklice.
10. september: Začetek katehetskega leta. Posebna maša za blagoslov veroučencev in njihovih šolskih in veroučnih pripomočkov bo ob 9.30.
OBVESTILA – Ljubljana Fužine
6. avgust: Popoldne ob 16h bo maša v DSO Fužine.
9. avgust: Praznik sv. Edit Stein, sozavetnice Evrope.
11. avgust: Župnik bo obiskal bolnike po domovih.
13. avgust: Dragomer: kdor ni mogel sodelovati pri slovesnosti srebrne maše župnika Simona, je lepo povabljen k ponovitvi takšne slovesnosti v njegovem domačem kraju, v Dragomerju, ki je podružnica v župniji Brezovica pri Ljubljani. Ob 10h bo sv. maša pri cerkvi sv. Lovrenca. To je Lovrenčeva nedelja in lokalni praznik. Po maši bodo tudi preproste agape, pogostitev.
15. avgust: Praznik Marijinega vnebovzetja. Maše bodo samo dopoldne; ob 8.00 in ob 11.00.
20. – 30. avgust: Župnik bo odsoten iz župnije. Za vse stvari se obrnite na duhovna pomočnika. Naslednja oznanila izidejo šele v nedeljo 10. septembra.
31. avgust: Zvečer ob 19h bo srečanje staršev na začetku veroučnega leta. Najprej bomo pri maši. Po maši pa sledi sestanek in prve informacije za novo veroučno leto. Vsi novi otroci se boste lahko vpisali v veroučno šolo (podrobneje glej poseben članek).
1. september: Župnik bo obiskal bolnike po domovih.
2. september: Pohod na Stenar in maša za + Roka Ružiča v dolini Vrat pri kapelici sv. Cirila in Metoda.
3. september: Popoldne ob 16h bo maša v DSO Fužine. Danes je tudi izlet 2. zakonske skupine.
7. september: Po maši je sestanek Karitas. V cerkvi bo po maši izpostavljeno Najsvetejše za osebno molitev in adoracijo do 22h.
8. september: Praznik rojstva Device Marije. Maša zvečer ob 19h.
9. september: Na Brezjah je škofijski dan molitve za duhovne poklice.
10. september: Začetek katehetskega leta. Posebna maša za blagoslov veroučencev in njihovih šolskih in veroučnih pripomočkov bo ob 11.00.