KRIŠTOFOVA NEDELJA
Sveti Krištof je zavetnik voznikov ter zoper naglo in neprevideno smrt. Je pa tudi Kristonosec, kar ime Hristoforos v grščini tudi pomeni. A tudi naši misijonarji so »kristonosci«, saj ljudem prinašajo Kristusa in to na zelo konkreten način. Velikokrat se njihovo oznanjanje evangelija odraža v delih ljubezni, t.j. v čisto konkretni pomoči ljudem, ki še vedno živijo v izjemnem pomanjkanju najosnovnejših življenjskih dobrin.
Avtomobili, ki jih pri tem uporabljajo, so jim v neizmerno pomoč. Ti avtomobili so namreč v funkciji celotne lokalne skupnosti in nikakor niso namenjeni zgolj osebnim potrebam misijonarjev. Služijo nakupu in transportu hrane, šolskih potrebščin, gradbenega materiala, prevozu nujnih bolnikov, nosečnic in ostarelih v bolnišnico ter tudi prevozu ljudi k obhajanju bogoslužja do oddaljenih cerkva.
Z vero je pač tako, da če nima del je mrtva, kot je v svojem pismu zapisal apostol Jakob: »Če sta brat in sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane, pa jima kdo izmed vas reče: 'Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!' a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga?« (Jak 2, 15-16).
Dragi bratje in sestre; tudi mi se lahko z darovi za nove avtomobile dejavno vključimo v delo naših misijonarjev in smo na nek način tudi sami »kristonosci«. Z dejanji namreč dosledno izražamo vero. Misijonarji se vam iz srca zahvaljujejo za vaše darove. Naj Bog obilno povrne vaši darežljivosti.
MOLITEV PRED VOŽNJO
O, Jezus,
ponižni in usmiljeni brat vseh ljudi, bodi tudi meni
prijatelj in sovoznik v življenju in smrti!
Vdan v Božjo voljo Te iskreno prosim, da bediš nad menoj
in vsemi drugimi vozniki.
Ti poznaš vse skušnjave in nevarnosti, ki mi pretijo na cestah.
Zato srčno želim, da bi Ti uravnaval
moje čute, moje ude in moj razum.
Dobrotljivo mi očisti in razsvetli
misli, želje, besede in dejanja.
Ne dopusti, da se ponesrečim jaz
ali da bi postali zaradi mene drugi nesrečni.
Naj se vedno ravnam po prometnih predpisih
in vozniških dolžnostih.
Le tako bom mogel s tvojo pomočjo
varno voziti po cestah življenja.
In ti, o Marija, izprosi mi s svojo ljubečo materinsko besedo
pri Bogu pravo spoznanje, potrebno zdravje in
previdnost za srečno vožnjo.
Posebno me priporoči za milost vere.
Potem bom vozil zares srečno tudi v večno življenje.
Amen.(Vir: Aleteia)
VELIKA RADUHA (2062m)
V soboto 31. julija (v primeru slabega vremena pa v soboto 7. avgusta) župnik organizira pohod na Raduho v Kamniško Savinjskih Alpah. Na izbiro sta dve možnosti. Lažji dostop in organizacija celotnega dneva je, če se odpravite z avtom vse do bližine Planine Loka pod Raduho. Opis poti poišči na spletni strani Hribi.net. Od Planine Loka do vrha je 1.55h hoje. Lahko pa se ostane cel dan tudi samo pri koči na Planini Loka, ali obišče Ledeno jamo, ki ni daleč.
Težja pot gre iz Luč in zahteva še dodatne 3h hoje, ter seveda večjo višinsko razliko.
Tisti, ki bi šli na težjo pot, bomo ob 5h štartali iz Ljubljane. Ostali izračunajte sebi čas poti. Pomembno je, da se ob 11h srečamo na Planini Loka, kjer je mala kapelica in kjer bomo imeli sv. mašo. Potem bomo nekateri odšli še na vrh Raduhe. Če bo potrebno prilagajanje vremenu, se lahko vrstni red dogodkov tudi spremeni.
Vsi udeleženci se prijavite pri župniku in povejte za izbrano varianto poti.
PRIPOROČAMO V BRANJE
Timothy Radcliffe, Zakaj hoditi v cerkev?, Društvo Znamenje – Petrovče, 2018; Timothy Radcliffe se je rodil leta 1945 v Veliki Britaniji. Leta 1965 je vstopil v dominikanski red in leta 1971 prejel duhovniško posvečenje. Deloval je kot predavatelj Svetega pisma na Univerzi v Oxfordu. Med letoma 1992 in 2001 si je kot generalni magister dominikancev pridobil sloves poznavalca položaja v Cerkvi, življenja redovnikov, sodobne družbe pa tudi pogumnega in prodornega misleca. Njegova dela, med katerimi velja omeniti Imenujem vas prijatelje, Zakaj biti kristjan in Zakaj hoditi v cerkev, so v različnih jezikih doživela velik uspeh in Radcliffa uvrstila med svetovno znane sodobne katoliške pisce. Danes biva v dominikanskem samostanu Black friars v Oxfordu, veliko časa pa preživi na potovanjih kot iskan predavatelj in pridigar. Slovenijo je obiskal leta 2004, ko je kot predavatelj sodeloval na generalni skupščini Zveze evropskih konferenc višjih predstojnikov in predstojnic v Šentvidu.
Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, Izviri in smisel ruskega komunizma, Družina, 2018; Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev (1874–1948) je eden največjih ruskih mislecev in filozofov moderne dobe. Bil je izjemen pričevalec Duha, rodoviten pisec in avtor številnih knjig, med katerimi so: Filozofija in svoboda (1911), Duh in resničnost (1937), Ruska ideja (1946). Leta 1922 so ga izgnali iz Sovjetske zveze, zato se je nastanil v Parizu, kjer se je naprej udejstvoval tako na filozofsko-teološkem področju kot s pisanjem knjig. Bil je velik poznavalec zgodovine, iz katere je znal razbirati znamenja za prihodnost. Tako je npr. že leta 1907 v enem svojih člankov zapisal, da bodo v Rusiji, če bo prišlo do velike revolucije, zmagali boljševiki. Pričujoče delo Izviri in smisel komunizma tako stoji na pomembnem križišču ruske in tudi svetovne misli.
Pričujoče delo nam v duhovnozgodovinskem kontekstu prikazuje dejansko zgodovino idejnih spopadov in stališč v Rusiji pred oktobrsko revolucijo, ki so tlakovala pot zmagi boljševikov po njej. Čeprav se je avtor sprva navduševal nad marksizmom, je kmalu prišel do spoznanja, da marksizem ne naslavlja in ne more odgovoriti na človekova duhovna vprašanja. Človeka potaplja v brezosebni kolektivizem, ki je neke vrste nadomestna religija in kot tak demoničen. Berdjajev temu nasproti postavlja »lastno« vizijo človeka, ki prek bogoiskateljstva (tu sta nanj še posebej vplivala Dostojevski in Solovjov) človeka nagovarja v duhovni globini. Njegova personalistična filozofija se namreč osredotoča na vprašanja človeka, osebe, svobode in bogočloveškosti. Šele ko človek sploh občuti potrebo po odrešenju, lastni ozdravitvi, se lahko zgodi veliki duhovni premik, poboženje človeka, ki je tista najgloblja sprememba, ki bo v nasprotju z vsakršnim –izmom v ospredje postavila Duha. Resnična revolucija je smiselna samo, če se zgodi v človeku samem in ne na bojnem polju.
Yassir Eric, Naučen sovraštva, doživel ljubezen, Mohorjeva Celovec, 2020; »Kdor se hoče spopasti z islamističnim terorizmom, mora ugotoviti, kdo ali kaj te teroriste prežema. V koranski šoli, v mošeji in doma sem se naučil sovražiti. Zviška sem gledal na drugoverce in sem bil pripravljen jih umoriti. Ko sem veliko prepozno opazil, da sem škodoval samemu sebi, je bil moj svet, v katerem sem živel, postavljen na glavo.«
Yassir Eric se spreobrne h krščanstvu, njegova družina ga zaradi tega razglasi za mrtvega, zbežati mora iz Severnega Sudana. V Nemčiji prične z novim življenjem. Njegova knjiga je nujno potreben priročnik za vse tiste, ki jih zanima kritični dialog z islamom.
SKRIVNOST MARIJINEGA VNEBOVZETJA
Napačno bi bilo misliti, da je telesno vnebovzetje Matere božje vsa vsebina praznika. Saj je telesno vnebovzetje le odsev poveličanja Marijine duše. Bistvena blaženost tudi zanjo, kakor bo za nas, obstoji v neposrednem »gledanju« troedinega Boga (izraz »gledanje« je treba tukaj vzeti v svetopisemskem pomenu, ko ne gre za neko strmenje od zunaj ali za nekaj zgolj razumskega), v notranjem in nezastrtem življenjskem stiku z veletokom, oceanom Življenja, Modrosti in Ljubezni, ki je Bog sam. Seveda pa se ta bistvena blaženost uresničuje tudi po Mariji po posredovanju poveličane Kristusove narave, ki je tako rekoč kraj naše blaženosti, kraj za neposredno zvezo z notranjo božjo skrivnostjo; saj je tudi za Marijo srednik k Bogu »človek Kristus Jezus, ki je dal samega sebe v odkupnino za vse« (1Tim 2,5.6). Tudi če bi moralo Marijino telo čakati splošnega vstajenja, bi vendar že takoj od svojega prihoda v nebesa bila po svoji duši deležna svoje slave, ki gre Odrešenikovi materi in zvesti sodelavki pri uresničevanju odrešenja. Toda po božjem odrešenjskem načrtu se je poveličanju Marijine duše dejansko pridružilo tudi poveličanje telesa (»vnebovzetje« v ožjem pomenu), kar se bo pri drugih ljudeh zgodilo šele ob koncu sveta.
(Anton Strle, Leto svetnikov 3)
OBVESTILA – Ljubljana Moste
1. julij: Dopoldne bo župnik obiskal bolnike.
3. julij: Praznik Sv. Tomaža, apostola.
5. julij: Praznik Sv. Cirila in Metoda, apostolov Slovanov.
7. julij: Srečanje bralske skupine.
11. – 17. julij: Počitniški teden za mlade in otroke v Podzemlju v Beli Krajini.
12. julij: Srečanje Skupnosti sv. Jožefa.
25. julij: Krištofova nedelja in blagoslov avtomobilov.
6. avgust: Praznik Jezusove spremenitve na gori. Župnik bo obiskal bolnike po domovih.
15. avgust: Praznik Marijinega vnebovzetja. Ker je to tudi nedelja, bodo maše po nedeljskem razporedu.
23. – 29. avgust: Poletni oratorij v Mostah.
OBVESTILA – Ljubljana Fužine
1. julij: Po maši bo v cerkvi možnost osebne molitve do 22h.
2. julij: Zaključek oratorija s sveto mašo za otroke in njihove družine ob 16h. Dopoldne bo župnik obiskal bolnike.
3. julij: Praznik Sv. Tomaža, apostola.
5. julij: Praznik Sv. Cirila in Metoda, apostolov Slovanov.
25. julij: Krištofova nedelja in blagoslov avtomobilov.
5. avgust: Po maši bo v cerkvi možnost osebne molitve do 22h.
6. avgust: Praznik Jezusove spremenitve na gori. Župnik bo obiskal bolnike po domovih.
15. avgust: Praznik Marijinega vnebovzetja. Ker je to tudi nedelja, bodo maše po nedeljskem razporedu.