PRVI ODZIVI NA SINODO
- Za živo občestveno življenje, ki ga je v zadnjem času okrnila epidemija covida in tudi odsotnost stalnega župnika, je nujno okrepiti zavedanje, da je župnija najprej naša skrb, saj župniki prihajajo in odhajajo, mi pa ostajamo.
- Predvsem nas vedno znova ovirajo naš prav in predstave o idealnem duhovniku, idealni župniji, idealnih sodelavcih, zato občasno težko shajamo drug z drugim.
- Rada bi pohvalila drobni pozornosti ob praznovanju župnijskega praznika – tako podobico z molitvijo k sv. Jožefu kot svečko, ob kateri naj bi se ob molitvi povezalo občestvo. Obe mi pomenita večjo povezanost z župnijo.
- Pomembna se mi zdi večja oz. tudi osebna povezanost, da cerkev ni samo prostor, kjer se mašuje (v tem primeru greš lahko v katerokoli cerkev k maši).
- Želela bi, da je Pastoralni svet bolj aktiven in v pomoč župniku. Župnik naj se ne boji karkoli vernikov prosit in pritegnit čim širši krog sodelavcev.
- Bogoslužja naj bodo kot doslej, duhovniki naj ne obupajo in še naprej spodbujajo ljudi k skrbi in ljubezni drug do drugega. Malo pogrešamo prisotnost duhovnika pred in po maši, saj si lahko marsikaj povemo. Vsaj po maši naj bi si (kljub zasedenosti) duhovnik vzel trenutek časa in se pogovoril s farani. Veliko starejših, ki imajo probleme s sluhom tarna, da ne odnesejo od pridige kar bi sicer lahko.
- V glavnem ocenjujemo, da je stik z duhovniki nezadosten. To ni kritika, le iskanje boljšega sodelovanja v korist župnijske skupnosti. Vzroki za o so pa različni. Včasih so na strani župljanov, včasih na strani duhovnikov. Kdo mora pokazati iniciativo za srečanje? To je odvisno od okoliščin.
- Dobro bi bilo okrepiti medsebojno povezovanje, blagost in prijaznost, čut pripadnosti in po koncu epidemije pospeševati druženje.
- Naj laiki prevzamejo kakšne zadolžitve.
- Dobro se počutiš v okolju, kjer te ljudje ne kritizirajo.
- Brez dvoma ima skupna molitev ne samo veliko moč, ampak vernike tudi zelo zbliža in poveže med seboj. Že pred nastopom korone je bilo naše češčenje Najsvetejšega nekako izpraznjeno. Zato se mi zdi nujno čim prej ponovno vzpostaviti in na novo določiti obliko tedenske adoracije. Odsotnost duhovnika pri skupni molitvi marsikoga moti, pa naj gre za češčenje Najsvetejšega ali rožni venec. Da se jo razumeti, kot da gre za nekaj, kar se tiče samo vernikov in za duhovnike ni pomembno.
- Tudi g. župnik zaradi specifičnih razmer ne more biti kos vsem nalogam v obeh farah. Pričakujem, da mu bo novi ŽPS v konkretno pomoč. Če bomo stopili skupaj in bodo posamezne skupine poskrbele tudi za boljšo medsebojno komunikacijo, da bomo verniki in duhovniki vedeli, kaj drug od drugega pričakujemo, nam mora uspeti.
SLUŽBA BRALCA
Pred srečanjem bralcev, ki bo v obeh župnijah ta mesec (glej obvestila spodaj), podajam nekaj zanimivih navodil za to službo. Vzeta so iz brošure Sodelavci pri bogoslužju, ki je izšla pri Inštitutu za liturgiko in cerkveno glasbo Teološke fakultete leta 2003.
- Besedno bogoslužje ni priprava na evharistično bogoslužje, kot so ga nekoč pojmovali, je sestavni del bogoslužja, saj gre tudi tukaj za Božjo navzočnost, kajti »kadar se v Cerkvi bere Sveto pismo, Bog sam govori svojemu ljudstvu; Kristus, ki je navzoč v svoji besedi, oznanja blagovest« (Splošna ureditev rimskega misala 29).
- Nikakor ni prav, da bi berila in psalm z odpevom, ki obsegajo Božjo besedo, nadomestili z drugimi, nesvetopisemskimi besedili (URiM 57).
- Dostojanstvo Božje besede terja, da je v Cerkvi poseben prostor, kjer se oznanja, in h kateremu se med besednim bogoslužjem sama od sebe obrača pozornost vernikov (URiM 309).
- Po izročilu služba branja ni predstojniška, ampak strežniška služba. Zato naj berila bere bralec, evangelij pa diakon ali drug duhovnik (URiM 59).
- Če ni bralca, postavljenega v to službo, naj se drugi laiki določijo za branje beril Svetega pisma, ki so zares sposobni za to opravilo in dobro pripravljeni, da bodo verniki ob poslušanju Božjih beril v srcu sprejeli prijetno in živo zavzetost za Sveto pismo. (URiM 101).
- Bralec lahko, če ni diakona, v sprevodu k oltarju nese evangeljsko knjigo. V tem primeru je oblečen v liturgično obleko in gre pred mašnikom, sicer gre v sprevodu skupaj z drugimi strežniki (URiM 196).
- Mesto bralca je v prezbiteriju ali drugje med ljudstvom, nikakor pa ne v zakristiji. Med prihodom k ambonu se, če prečka daritveni oltar, temu globoko prikloni, ne poklekuje.
- Pregovor pravi, da se na obrazu zrcali človekova duša. To velja tudi za bralca beril. Oznanjevalec Božje besede najprej oznanja s svojo notranjo vsebino, s celotno osebnostjo, pa tudi z obrazom, s kretnjami, z glasom. Zato je nujno potrebna vzgoja bralcev, pri kateri ločimo daljno in bližnjo pripravo.
- Vzgoja za komuniciranje bralcu pomaga spoznati zakonitosti javnega nastopanja v cerkvi ali zunaj nje, z mikrofonom ali brez njega. Bralec mora znati brati Božjo besedo v skladu z besedilom (zgodovinsko besedilo kot zgodovinsko, poezijo kot poezijo, slavospev kot slavospev), v skladu z okoliščinami (velikost prostora, število navzočih, poroka, pogreb, birma…), v skladu z osebnostjo (bralec bere najprej zase in šele nato za zbrane vernike; ko ga beseda nagovori, lahko najde način, da jo posreduje drugim).
- Da bodo sporočilo razumeli tudi poslušalci, mora odlomek prebrati tako, da bo razumljiv. Zato je potrebno besedilo razčleniti v vrednostne razrede: bistveni del besedila, pomemben del, manj pomemben del, dodatki.
- Pri glasnem branju je treba paziti na razločnost in razumljivost. Razločnost razumeva izreko, razumljivost pa smisel. Glas naj bo naraven. Bralec ne sme pozabiti, da ne govori le z usti, ampak z vsem telesom. Poskrbeti je treba za dognanost govorice celotnega obraza, posebej ustnic in oči, ki naj jih bralec večkrat upre v navzoče, da z njimi vzpostavi povezavo.
- Za javni nastop je tudi izbira obleke zelo pomembna. Branje Božje besede zahteva dostojno obleko, ki spodbuja pri poslušalcih notranjo in zunanjo zbranost.
SEZNAM ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA 2021 - 2026
V obeh župnijah je bil imenovan in s strani Ljubljanske nadškofije potrjen seznam novih članov Župnijskega pastoralnega sveta za obdobje 2021 – 2026. Člani ŽPS so:
Župnija Ljubljana Moste
Špela Bolta
Ema Kregar
Štefan Souidi
Mija in Jože Kregar
Ivica Žonta
Alenka Kušar
Damijan Omerza
Aleš Por
Majda Pečoler
Urban Marinko
Marija (Riča) Sluga
Andrej Fink
Ana Rožman
Urša Roš
Rok Škerjanec
Renata Klemenc
Vasja Bučar
Irena Kokalj
(vseh članov skupaj z župnikom je 20)
Župnija Ljubljana Fužine
Maja Klun
Primož Lunder
Marko Levičnik
Đurđica Patrčević
Janez Korošec
Boris Škrlec
Damjana Govekar
Matjaž Kračun
Franci Čampa
Petra Anžlovar
Martin Anton Anžlovar
Urška Fajmut
Miha Ranfl
Matjaž Križnik
Tone Čepeljnik
Damir Barič
(vseh članov skupaj z župnikom je 17)
Hvala vsem, ki ste se velikodušno odzvali na vabilo za sodelovanje v tem župnijskem občestvu. Še posebej hvala članom, ki ste sedaj prvič v ŽPS. Tudi veliko število mlajših župljanov se je odzvalo povabilu, kar je zelo spodbudno. Seznam objavljamo z namenom, da tudi ostali župljani preko teh zastopnikov, s svojimi predlogi in vprašanji sodelujete v življenju celotne župnijske skupnosti.
DOGODKI V LETU 2022
SPREMEMBA TERMINA!!!
Za vse otroke obeh župnij bodo skupne poletne počitnice v Podzemlju v Beli Krajini (ob Kolpi) od nedelje 17. julija do sobote 23. julija.
OBVESTILA – Ljubljana Moste
2. februar: Praznik Jezusovega darovanja v templju – Svečnica. Maša bo ob 18h in pri njej tudi blagoslov sveč (ki jih boste lahko predhodno kupili v cerkvi).
3. februar: Pri maši bomo lahko prejeli Blažev blagoslov za zdravje v grlu.
4. februar: Prvi petek v mesecu. Župnik bo obiskal bolnike po domovih.
8. februar: Ta dan ne bo verouka, ker je državni praznik. Bralska skupina naj se sama dogovori glede srečanja (glede praznika in odsotnosti g. Tonija).
10. februar: Ob 20h bomo imeli v cerkvi posebno srečanje za vse dosedanje bralce beril in prošenj. Ob tej priložnosti vabimo vse, ki bi se želeli vključiti v to skupino in pomagati s svojim sodelovanjem, da bodo svete maše še lepše.
13. februar: Po obeh nedeljskih mašah bomo organizirali manjše skupine župljanov, kjer bo možno spregovoriti o sedanji sinodi. Na srečanju ŽPS smo videli, da je takšen pogovor koristen in spodbuden. Zato vabimo vse, da si na to nedeljo rezervirate čas za enourni pogovor po maši.
14. februar: Zvečer po maši bo srečanje Skupnosti sv. Jožefa.
15. februar: Po maši bo srečanje biblične skupine.
18. februar: Ob 20h je srečanje 2. zakonske skupine.
21. in 22. februar: Zaradi zimskih počitnic ne bo verouka.
OBVESTILA – Ljubljana Fužine
2. februar: Praznik Jezusovega darovanja v templju – Svečnica. Maša bo ob 19h in pri njej tudi blagoslov sveč (ki jih boste lahko predhodno kupili v cerkvi).
3. februar: Pri maši bomo lahko prejeli Blažev blagoslov za zdravje v grlu. Po maši bo v cerkvi priložnost za molitev do 22h. Po maši bo tudi sestanek Karitas.
4. februar: Prvi petek v mesecu. Župnik bo obiskal bolnike po domovih.
7. februar: Ob 20h je srečanje 2. zakonske skupine.
8. februar: Ta dan ne bo verouka, ker je državni praznik.
11. februar: Ob 20h je srečanje 4. zakonske skupine.
17. februar: Ob 19.30h bo v cerkvi srečanje za bralce božje besede. Želimo si tudi novih članov.
22. in 23. februar: Zaradi zimskih počitnic ne bo verouka.
25. februar: Po maši bo srečanje Bratovščine odraslih skavtov.