NOVA VIŠINA MAŠNEGA ŠTIPENDIJA
Slovenski škofje so na svoji zadnji seji sklenili, da je od 1. septembra 2022 mašni štipendij (dar za mašo) 23,00 EUR; mašni štipendij za gregorijanske maše pa 750,00 EUR.
Ob tem naj poudarim, da bomo duhovniki maševali po vašem namenu tudi v primeru, da tega zneska ne morete prispevati. Popolnoma razumemo, da je za koga to preveč. Naj se zaradi tega razloga nihče ne boji naročiti maše.
Ta prispevek ni plačilo za mašo, saj maše ne moremo plačati. Po vrednosti maša namreč presega vsako denarno vsoto. Prispevek je dar za duhovnika, ker v Sloveniji duhovniki ne prejemamo drugega plačila za svoje delo. Naj izkoristim to priložnost, da se še enkrat zahvalim vsem, ki mislite na nas in za nas skrbite.
župnik Simon
VEROUK 2022 - 2023
Prihodnje veroučno leto bomo pričeli s srečanji za starše in otroke v začetku septembra. V Mostah v ponedeljek 5. 9. ob 18h, na Fužinah pa v torek 6. 9. ob 19h. V nedeljo 11. septembra bomo pri maši prosili za blagoslov otrok in njihovega šolskega dela. Predvideni urnik verouka v prihodnjem letu bo takšen:
MOSTE:
1. in 2. razred (Alenka Lučka Črtanec): ponedeljek ob 17h
7. in 8. razred – birmanci (župnik): ponedeljek 16h
3. in 4. razred (Ema Kregar): še ni določeno
5. in 6. razred (Ema Kregar): še ni določeno
FUŽINE:
1. razred (župnik): torek ob 17h
2. in 3. razred – prvoobhajanci (župnik): sreda ob 18h
4. razred (župnik): torek ob 16h
5. in 6. razred (župnik): sreda ob 17h
7. in 8. razred – birmanci (župnik): torek ob 15h
NAGOVOR PAPEŽA FRANČIŠKA DRUŽINAM
Družine je nagovoril v dvorani Pavla VI., v sredo 22. junija letos, ko se je začelo X. svetovno srečanje družin.
Drage družine!
Zelo sem vesel, da sem tukaj z vami po vseh pretresljivih dogodkih, ki so v zadnjem času zaznamovali naša življenja: najprej pandemija in sedaj vojna v Evropi, dodana drugim vojnam, ki mučijo človeško družino.
Zato se sedaj obračam na vas, ki ste tukaj, kakor tudi na zakonce in družine, ki nas poslušajo po svetu. Rad bi, da bi začutili mojo bližino tam, kjer se nahajate, v vaših konkretnih življenjskih razmerah. Moja spodbuda je predvsem to: izhajajte iz svojega stvarnega stanja in od tam skušajte hoditi skupaj: skupaj kot zakonci, skupaj v vaši družini, skupaj z drugimi družinami, skupaj s Cerkvijo. Mislim na priliko o usmiljenem Samarijanu, ki je na poti naletel na ranjenega človeka; približal se mu je, poskrbel zanj in mu pomagal nadaljevati pot. Radi bi, da bi bila Cerkev za vas prav to! Usmiljeni Samarijan, ki se vam približa in vam pomaga nadaljevati vašo pot in narediti »korak več«, čeprav je majhen. Ne pozabite, da je bližina slog Boga. Bližina, sočutje, nežnost, to je slog Boga. Skušal vam bom pokazati te »korake več«, ki jih moramo narediti skupaj, pri čemer se bom vrnil k pričevanjem, ki smo jih poslušali.
1. »Korak več« k poroki. Zahvaljujem se vama, Luigi in Serena, da sta nam z veliko iskrenostjo povedala svojo izkušnjo z vsemi njenimi težavami in željami. Mislim, da je to, kar sta povedala, za vse boleče: »Nisva našla skupnosti, ki bi naju sprejela z odprtimi rokami zaradi tega, kar sva.« Trda izkušnja. To nas mora spodbuditi k premišljevanju. Moramo se spreobrniti in hoditi kot sprejemajoča Cerkev, da bodo naše škofije in župnije vedno bolj postajale »skupnosti, ki z odprtimi rokami podpirajo vsakogar.« To je zelo potrebno v tej kulturi ravnodušnosti! In vidva sta po Božji previdnosti našla podporo v drugih družinah, ki so pravzaprav majhne Cerkve.
Zelo me je potolažilo, ko sta pojasnila razlog, ki vaju je vodil, da sta dala krstiti svoje otroke. Povedala sta zelo lep stavek: »Kljub najbolj žlahtnim človeškim naporom nisva dovolj.« Res je, lahko imamo najlepše sanje, najvišje ideale, na koncu pa odkrijemo tudi naše omejitve, res je modrost poznati lastne omejitve, te omejitve, ki jih ne presežemo sami, ampak se moramo odpreti Očetu, njegovi ljubezni, njegovi milosti. To je smisel zakramentov krsta in poroke. Konkretna pomoč sta, ki jo Bog daje, da bi nas ne pustil samih, »saj nismo samozadostni«. Zelo dobro je slišati ta stavek, da »nismo samozadostni«.
Ko se neki moški in ženska zaljubita, lahko rečemo, da jima Bog izroči darilo: zakon. Čudovit dar, ki ima v sebi moč Božje ljubezni: moč, trajnost, zvestobo, sposobnost, da se opomore po vsakem porazu in po vsaki krhkosti. Zakon ni formalnost, ki jo je treba izpolniti. Ne poročamo se zato, da bi bili katoličani »z etiketo«, da bi ubogali neko pravilo, ali zato ker tako pravi Cerkev ali da bi pripravili praznovanje. Poročamo se zato, ker hočemo zakon utemeljiti na Kristusovi ljubezni, ki je trdna kot skala. V zakonu se Kristus daje vam, da boste imeli moč za podarjanje drug drugemu. Pogum torej, družinsko življenje ni misija nemogoče! Z milostjo zakramenta ga Bog spremeni v čudovito poslanstvo, ki ga moramo opraviti skupaj z Njim, nikoli sami. Družina ni lep ideal, ki bi bil v stvarnosti nedosegljiv. Bog zagotavlja svojo prisotnost v zakonu in družini, ne samo na dan poroke, ampak za vse življenje. On vas vsak dan podpira na vaši poti.
2. »Korak več,« da bi objeli križ. Zahvaljujem se vama, Roberto in Maria Aselma, ker sta nam povedala ganljivo zgodbo o vajini družini in zlasti o Chiari. Pripovedovala sta nam o križu, ki je del življenja vsakega človeka in vsake družine. Pričala sta, da težak križ Chiarine bolezni in smrti ni uničil družine in ni odstranil vedrine in miru iz vajinih src. To vidimo tudi iz vajinih pogledov. Nista potrta, obupana in jezna na življenje. Nasprotno, v vaju zaznavamo veliko vedrino in veliko vero. Rekla sta: »Chiarina vedrina nama je odprla okno v večnost.« Ko sta videla, kako je ona doživljala bolezen, vama je pomagalo, da sta dvignila pogled in nista ostala ujetnika bolečine, ampak sta se odprla nečemu večjemu: skrivnostnim Božjim načrtom, večnosti, nebesom. Zahvaljujem se vama za to pričevanje vere! Navedla sta tudi stavek, ki ga je povedala Chiara: »Bog v vsakega izmed nas polaga resnico in ni mogoče, da bi jo narobe razumeli.« V Chiarino srce je Bog položil resnico o svetem življenju, zato je želela ohraniti življenje svojega otroka za ceno lastnega življenja. Kot nevesta je ob svojem možu preprosto in spontano hodila po poti Evangelija družine. V Chiarino srce je vstopila tudi resnica o križu kot darovanju samega sebe: življenje, podarjeno svoji družini, Cerkvi in vsemu svetu. Vedno potrebujemo velike zglede, na katere se lahko oziramo: naj bo Chiara navdih na naši poti svetosti, in naj Gospod podpira in naredi rodovitnega vsak križ, ki ga nosijo družine.
3. »Korak več« proti odpuščanju. Paul in Germaine, imela sta pogum, da sta nam povedala o krizi, ki sta jo doživela v svojem zakonu. Zahvaljujemo se vama za to, ker so v vsakem zakonu krize, ki pa jim moramo povedati, jih razkriti in iti naprej po poti reševanja teh kriz. Resničnosti nista hotela osladiti z malo sladkorja! Vse vzroke krize sta poimenovala: pomanjkanje iskrenosti, nezvestoba, napačna raba denarja, malika moči in kariere, vedno večja jeza in otrdelost srca. Ko sta govorila, sem pomislil, da smo vsi podoživeli izkustvo bolečine, ki smo jo doživljali ob podobnih situacijah razdeljenih družin. Videti družino, ki se razkraja, je drama, ki nas ne more pustiti neprizadetih. Nasmeh zakoncev izgine, otroci so izgubljeni, vedrina vseh se izgubi. In največkrat ne vemo, kaj naj storimo.
Zato vajina zgodba prinaša upanje. Paul je dejal, da je Gospod ravno v najbolj temnem trenutku krize odgovoril na najglobljo željo njegovega srca in rešil njegov zakon. Tako je. V globini vsakega srca je želja, da bi se ljubezen ne končala, da bi se zgodba, ki jo gradimo skupaj z ljubljeno osebo ne prekinila, da bi se sadovi, ki jih je rodila, ne raztresli. Vsi si tega želijo. Nihče si ne želi »kratkoročne« ljubezni ali ljubezni »za določen čas«. In zato tako trpimo, kadar pomanjkljivosti, malomarnost in človeški grehi potopijo neki zakon. Pa tudi sredi viharja Bog vidi, kaj je v srcu. In vidva sta po Božji previdnosti srečala skupino laikov, ki se posveča ravno družinam. Začela se je pot zbliževanja in zdravljenja vajinega odnosa. Ponovno sta se začela pogovarjati, se iskreno odpirati, priznavati odgovornost, moliti skupaj z drugimi pari, in vse to je privedlo do sprave in odpuščanja.
Odpuščanje, bratje in sestre, odpuščanje zaceli vsako rano. Odpuščanje je dar, ki privre iz milosti, s katero Bog napolni zakonca in celotno družino, ko mu pustimo delovati, ko se obrnemo Nanj. Zelo lepo je, da sta z vajinimi otroki obhajala »praznik odpuščanja« in obnovila zakonske obljube v evharističnem slavju. Pomislil sem na praznik, ki ga je oče pripravil za izgubljenega sina v Jezusovi priliki (prim. Lk 15,20-24). Samo, da so se tokrat izgubili starši, ne sin, »izgubljeni starši«! Vendar je tudi to lepo in je lahko veliko pričevanje za otroke. Ko namreč otroci prerastejo otroštvo, se zavedo, da starši niso »super junaki«, niso vsemogočni, predvsem pa niso popolni. Vajini otroci so v vaju videli nekaj zelo pomembnega: videli so ponižnost, da sta prosila za odpuščanje, in moč, ki sta jo dobila od Gospoda, da sta se dvignila iz padca. In to zares potrebujejo! Tudi oni se bodo namreč v življenju zmotili in spoznali, da niso popolni, spomnili pa se bodo, da nas Gospod ponovno dvigne, da smo vsi grešniki, ki jim je bilo odpuščeno, da moramo tudi druge prositi odpuščanja in moramo tudi sami odpuščati. Ta pouk, ki so ga dobili od vaju, bo ostal v njihovih srcih za vedno. Tudi nam je dobro delo poslušati vaju. Hvala vama za to pričevanje o odpuščanju!
To je le prvi del papeževega nagovora. V celoti ga najdete na spletu. Naj bo v spodbudo vsem zakoncem in družinam tudi v naših župnijah.
Ob tem ponovno vabim zakonske pare, da se udeležite duhovnih vaj, ki jih bo letos vodil jezuit Silvo Šinkovec. Potekale bodo v Ilirski Bistrici, v domu duhovnih vaj, od 16. do 18. septembra. Prijavite se v župnišču.
OBVESTILA – Ljubljana Moste
11. julij: Pri maši in po njej bo srečanje Skupnosti sv. Jožefa. Lepo povabljeni.
17. – 23. julij: Počitniški teden za otroke in mlade v Podzemlju.
24. julij: Krištofova nedelja in blagoslov avtomobilov.
25. – 31. julij: Poletni oratorij.
5. avgust: Prvi petek v mesecu. Župnik bo obiskal bolnike po domovih.
15. avgust: Praznik Marijinega vnebovzetja.
OBVESTILA – Ljubljana Fužine
17. – 23. julij: Počitniški teden za otroke in mlade v Podzemlju.
24. julij: Krištofova nedelja in blagoslov avtomobilov.
4. avgust: Priložnost za molitev v cerkvi do 22h pred Najsvetejšim.
5. avgust: Prvi petek v mesecu. Župnik bo obiskal bolnike po domovih.
7. avgust: Ob 16h bo maša tudi v DSO Fužine.
15. avgust: Praznik Marijinega vnebovzetja.